NA KRIŽIŠČU PROMETNIH POTI
Rimske ceste so bile namenjene prvenstveno vojski, državni administraciji in hitri državni pošti. Po njih pa so potovali tudi običajni potniki in trgovsko blago. Ob njih so stale postaje s prenočišči in konjskimi prepregami. Na dan so pešci ali tovorne živali prepotovali okoli 30 km, volovska vprega 12 km, vozovi do 50 km, jezdeci okoli 56 km in hitra kurirska pošta 250 km.
Čez Petoviono je vodila ena od najpomembnejših cest, ki je povezovala vzhodni in zahodni del imperija. Vzhodno od Petovione se je od nje odcepila cesta proti severu do meje na Donavi v Karnuntumu (danes Petronell). Iz Petovione je hitra kurirska pošta potrebovala do Rima tri dni in pol, do Konstantinopla (danes Istanbul), prestolnice vzhodnega dela imperija, pet dni in pol, do Karnuntuma pa en dan.
Za prevoz težkih tovorov je bil najbolj ugoden prevoz po rekah ali morjih. Petovionska keramika in kamnoseški izdelki so potovali po Dravi in Donavi daleč na vzhod. Do Viminacija (danes Kostolac v severni Srbiji) so ladje potrebovale okoli 10 dni.
Cesta je bila dobrobit, ki se je v nemirnem času pozne antike spremenila v prekletstvo. V državljanskih vojnah v 3. in 4. stoletju so se čez Petoviono premikale velike armadne skupine, v letih 351 in 388 sta bili v bližini mesta veliki bitki. Barbarska ljudstva so vpadala čez Petoviono proti Italiji. Bivanje ob glavnih poteh je postalo prenevarno, zato so Petoviono do sredine 5. stoletja opustili. Na odmaknjenih, hribovitih območjih, kot je npr. Kozjansko, so na novo zrasla majhna utrjena naselja. Tja se je verjetno umaknil del prebivalcev iz Petovione.
Mreža cest v rimskem imperiju
Kot vsa rimska mesta je tudi Petoviona imela veliko ozemlje. Na podeželju je prevladovala razpršena poselitev. Osnovo so predstavljale izolirane in zaokrožene kmetijske posesti, v katerih jedru so stala bivalna in gospodarska poslopja – t. i. vile. Večje strnjene naselbine so bile redke in v nekaterih lahko vidimo obcestne postaje. Na Pohorju so bili kamnolomi marmorja, s katerimi je bila verjetno povezana naselbina v Šmartnem. Ob izvirih tople vode v Varaždinskih Toplicah je zraslo zdraviliško naselje Akve Jaze.
