Od viteza okrogle mize do varuha svetega grala
Raziščite Parzivalovo pradomovino Štajersko in odstrite skrivnosti svetega grala
PARZIVAL: ENO KLJUČNIH DEL SREDNJEVEŠKE KNJIŽEVNOSTI
Viteški roman Parzival iz 13. stoletja, ki ga je napisal bavarski viteški pesnik Wolfram von Eschenbach, velja za enega največjih spomenikov srednjeveške književnosti.
Sodi v bogato izročilo legend o Arturjevih vitezih okrogle mize in iskanju svetega grala, posebej pomenljivo pa je, da slovenska Štajerska nastopa kot pradomovina Parzivalovih prednikov.
OD VITEZA OKROGLE MIZE DO PARZIVALOVE DUHOVNE SPREOBRNITVE
Glavni junak zgodbe je mladi vitez Parzival, ki na svojih potovanjih doživlja številne vzpone in padce, a se nato od naivnega mladeniča povzpne vse do viteza Arturjeve okrogle mize.
Odločilen preobrat na njegovi duhovni poti se zgodi v devetem spevu, ko na veliki petek naleti na puščavnika Trevrizenta, od katerega se pouči o svojem poreklu in skrivnosti svetega grala.
PARZIVAL IN SVETI GRAL
Po Wolframovem pojmovanju sveti gral predstavlja dragoceni kamen razsvetljenja, imenovan lapsit exillis.
ŠTAJERSKA IN PARZIVALOVA DUHOVNA SPREOBRNITEV
Spričo osrednje vloge, ki jo ima Parzivalovo srečanje s puščavnikom Trevrizentom na njegovi duhovni poti, je še toliko bolj pomembno, da se prav v tem odlomku omenjajo historično dobro znani kraji, ki se danes nahajajo na območju slovenske Štajerske.
PO POTEH PARZIVALA IN NJEGOVIH PREDNIKOV
Ptuj je idealna točka za začetek raziskovanja domovine Parzivalovih prednikov ter njegovih doživetij in spoznanj
1. PTUJ
Ptujski grad nudi izjemen razgled po celotni mogočni deželi Parzivalovih prednikov. Avtor pesnitve Wolfram von Eschenbach naj bi po deželi potoval v času, ko so s Ptujskim gradom upravljali vplivni gospodje Ptujski.
2. IZLIV GRAJENE V ZLATONOSNO DRAVO
Izliv Grajene v zlatonosno reko Dravo, ki je omenjen v pesnitvi, se je v Wolframovem času nahajal med Minoritskim samostanom in takratnim Dravskim stolpom, v katerem danes najdemo Miheličevo galerijo.
3. HAJDINA
Parzivalov stari oče Gandîn je poimenovan po kraju Gandîne, današnji Hajdini, kar potrjuje tesne vezi Parzivalovih prednikov z našim prostorom. Hajdina s širšim območjem je zrastla na ostalinah Poetovia. Del zgodovine tega veličastnega rimskega mesta lahko doživite v I. mitreju, rimskodobnem svetišču boga Mitre, lahko pa si ogledate cerkev svetega Martina.
4. ROGATEC
Kot je zapisano v pesnitvi, se je Parzivalov stric, puščavnik Trevrizent, v Rogatcu na gradu Gornji Rogatec udeležil mnogih viteških dvobojev. Razvaline gradu so težje dostopne, a vidne še danes. V Rogatcu lahko obiščete tudi Dvorec Strmol ter Muzej na prostem Rogatec, kjer ohranjajo srednještajersko ljudsko stavbarstvo subpanonskega tipa.
5. JAMA BELOJAČA POD BOČEM: TEZA O TREVRIZENTOVEM SAMOTIŠČU
Glede na opis vdolbine v skalnati steni, kamor je le redko posijalo sonce in skozi katero je žuborel potok, nekateri interpreti samotišče puščavnika Trevrizenta povezujejo z jamo Belojačo, ki se nahaja pod goro Boč. Tu se zgodi odločilen preobrat na Parzivalovi duhovni poti, saj se na veliki petek od Trevrizenta pouči o svojem poreklu in skrivnosti svetega grala.
6. ADOLF HYTREK IN SAMOSTAN STUDENICE
Spiritual studeniškega samostana, duhovnik Adolf Hytrek, je v 19. stoletju intenzivno raziskoval Parzivalove povezave s historičnimi kraji na področju južne Štajerske.
7. BOČ: LEGENDA O GRALOVEM GRADU
O točni lokaciji Gralovega gradu obstaja mnogo interpretacij. Glavna teza studeniškega duhovnika Hytreka je bila, da se legendarni grad nahaja na vrhu Boča.
8. GRAD BORL
Parzivalovov oče Gahmuret, svoj čas neprekosljiv vitez, si je za grb izbral podobo narobe obrnjenega sidra. Glede na njegov opis lahko povlečemo močne vzporednice z grbom gradu Borl (Ankenstein). Narobe obrnjeno srebrno sidro v rdečem polju so namreč v svojem grbu imeli borlski gospodje Draneški, po priposestvovanju Borla pa so grb za svojega vzeli gospodje Ptujski.
RAZISKOVANJE S KOLESOM
Enodnevna ali dvodnevna srednje zahtevna krožna kolesarska pot po poteh viteza Parzivala.
Preberi več
