VOJAŠKA UTRDBA - visitptuj.eu

VOJAŠKA UTRDBA

Rimske legije, ki jih je sestavljalo od 5000 do 6000 vojakov, so imele glavna oporišča v legijskih taborih. Ti so bili najmanj 20 hektarjev velike utrdbe, po navadi pravokotne oblike. Ptujski legijski tabor, ki je ležal na levem bregu Drave, nad prehodom čez reko, je bil v 1. stoletju izhodišče za vojaške operacije v Panonski nižini. Najprej je bila v njem nastanjena Osma Avgustova legija (legio VIII Augusta). Okoli leta 45 jo je zamenjala Trinajsta dvojna legija (legio XIII Gemina), ki so jo konec 1. stoletja prestavili na mejo ob Donavi.

Vzdolž severovzhodnega roba Panorame je potekalo obzidje legijskega tabora. V prvi polovici 1. stoletja so postavili leseno pregrado – palisado, za njo pa širok zemljen nasip, utrjen z vodoravnimi bruni. Strmino pred palisado je prečil obrambni jarek. V drugi polovici 1. stoletja so obzidje prenovili. Palisado so odstranili in namesto nje sezidali obzidje, na katero so prislonili pravokotne stolpe. Zidove so zgradili iz prodnikov in lomljenih kamnov ter povezali z malto, strehe stolpov so bile iz opeke. Na obzidje se je na notranji strani še vedno prislanjal zemljeni nasip, zunaj je potekal obrambni jarek. Po primerjavi z utrdbami drugod v imperiju je moralo biti obzidje visoko okoli 4 m in skupaj z nasipom tudi približno enako široko.

V tleh so ponazorjeni temelji kamnitega obzidja s stolpom, ki so bili na tem mestu raziskani leta 2020.


 

Arheološke raziskave obzidja legijskega tabora leta 2020, pogled proti jugovzhodu. Skrajno levo se vidi zasut obrambni jarek. Odprte jame v sredini predstavljajo sled navpičnih kolov palisade, ki je bila del starejšega obzidja legijskega tabora. Kamniti temelji obzidja in stolpa so iz mlajšega obdobja tabora. Na desni, med temelji stolpa, ležijo ostanki nasipa na notranji strani obzidja. 1. stoletje.

Tloris ostankov starejšega in mlajšega obzidja legijskega tabora. 1. stoletje. Arheološke raziskave 2020.

Morebitni videz starejšega obzidja legijskega tabora, grajenega iz lesa in zemljenega nasipa. Pogled od zunaj. Prva polovica 1. stoletja.

Morebitni videz mlajšega obzidja legijskega tabora, grajenega iz kamna. Pogled od zunaj. Druga polovica 1. stoletja.

Morebitni videz notranjosti legijskega tabora v drugi polovici 1. stoletja. Ob obzidju so stale več kot 60 m dolge ozke stavbe – vojaške barake. Po dolgem so bile razdeljene v dve polovici. Vsaka polovica z manjšimi prostori v vrsti je bila namenjena stotniji vojakov. Na koncu stavbe so bili večji prostori za stotnika (centuriona). Vojaške barake smo prepoznali na podlagi georadarskih meritev.

Okrasna ploščica, morda del vojaškega odlikovanja. Upodobljena je Meduza, pošast s kačjimi lasmi, ki je odvračala zlo. Bakrova zlitina. Panorama, najdena leta 2017. 1.–2. stoletje.

Lični ščitnik bronaste čelade z vrha Panorame, najden leta 2017. 1.–2. stoletje.

 

Spletno mesto www.ptuj.info uporablja piškotke, ki so nujno potrebni za njegovo delovanje, za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in za spremljanje anonimnih podatkov o obiskanosti. S klikom na gumb »Dovolim piškotke« se strinjate z uporabo navedenih piškotkov. Če se z uporabno piškotkov ne strinjate, lahko nastavitve prilagodite s klikom na gumb »Nastavitve piškotkov«, pri čemer bodo še vedno uporabljeni piškotki, ki so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta. Več informacij o piškotkih