Po poteh viteza Parzivala - visitptuj.eu

Trasa 1: Po poteh viteza Parzivala

Enodnevna ali dvodnevna srednje zahtevna krožna kolesarska pot po poteh viteza Parzivala.
Raziščite Parzivalovo pradomovino Štajersko in odstrite skrivnosti svetega grala.


TOP ZNAMENITOSTI NA POTI
  • Ptujski grad
  • Ptujska Gora
  • Jama Belojača
  • Boč
  • Grad Borl

PRENESITE GPX


 

Info

Razdalja: 98 km

Krožna pot do jame Belojače: 59 km

Krožna pot do gradu Borl: 39 km

Zahtevnost:

srednje zahtevna

Višinska razlika: 1.138 m

Višinska razlika (via jama Belojača): 803 m

Višinska razlika (via grad Borl): 335 m

Vrsta podlage:

asfalt

Primerno za:

cestno/treking/e-kolo

Izhodišče:

Ptuj

Označbe

Iz smeri Ptuja proti Ptujski Gori in iz smeri Ptuja proti Pacinjam z rdečimi usmerjevalnimi tablami.

Iz smeri Ptuja proti Markovcem, Muretincem in Gajevcem z rdečimi usmerjevalni tablicami z oznako Drava Bike.

Povezave z drugimi kolesarskimi potmi

Trasa 4: Čez Ptujsko Goro do osvežitve ob jezeru
Trasa 5: Med domačijami in dvorci
Trasa 8: Do vinorodnih Haloz

Prenesite GPX

https://visitptuj.eu/wp-content/uploads/2023/10/1_Parzival.gpx

Potek poti

 

 

Prvi dan se čez Hajdino (Gandine) in Ptujsko goro odpravite do jame Belojače in odkrijte vdolbino v skalnati steni, kjer naj bi bival modrec Trevrizent.
Drugi dan se odpravite do gradu Borl, kjer so narobe obrnjeno sidro v svojem grbu že v 12. stoletju uporabljali takratni Borlski gospodje.


ZNAMENITOSTI NA POTI
  • Ptujski grad: S Ptujskega gradu se pogled razteza po celotni mogočni deželi Parzivalovih prednikov. Avtor pesnitve Wolfram von Eschenbach naj bi po deželi potoval v času, ko so s Ptujskim gradom upravljali vplivni gospodje Ptujski.
  • Po poteh Parzivala in njegovih prednikov: razstava na prostem (Mestna tržnica)
  • Izliv Grajene v zlatonosno Dravo: Kot je opisano v pesnitvi, se je v Wolfram von Eschenbachovem času Grajena izlivala v zlatonosno Dravo v med Minoritskim samostanom in Dravskim stolpom, v katerem se danes nahaja Miheličeva galerija.
  • Hajdina (Gandine): Parzivalov stari oče Gandîn je poimenovan po kraju Gandîne, današnji Hajdini, ki je s širšim območjem zrastla na ostalinah veličastne rimske Petovione. To potrjuje tesne vezi Parzivalovih prednikov z našim prostorom.
  • Ptujska Gora: Romarska destinacija z Baziliko Marije Zavetnice
  • Rogatec: V času Wolframovega potovanja po Štajerski je v Rogatcu že stal grad Gornji Rogatec, katerega razvaline so vidne še danes. V pisnih virih je prvič omenjen leta 1192, verjetno pa je bil zgrajen že v 11. stoletju.
  • Jama Belojača: Glede na opis vdolbine v skalnati steni, kamor je le redko posijalo sonce in skozi katero je žuborel potok, nekateri interpreti Trevrizentovo samotišče povezujejo z jamo Belojačo. Ta se nahaja pod Bočem, na območju današnje Občine Makole.
    “… sled ga je vodila dalje in ga naposled pripeljala na kraj, ki mu pravijo Divji vrelec [vrelec odrešenja, Fontâne la salvâtsche]. Tam je naletel na samotarja [Trevrizenta] in ta ga je pozdravil.”
  • Boč:  O točni lokaciji gralovega gradu (Munsalvaesche) obstaja mnogo interpretacij. Glavna teza duhovnika studeniškega samostana Adolfa Hytreka iz konca 19. stoletja je, da se legendarni gralov grad Munsalvaesche nahaja na vrhu Boča.
  • Studenice: Avstrijski pisatelj Hans von Thal je leta 1914 v časniku Reichspost objavil feljton z naslovom Montsalwatch, v katerem opisuje srečanje z duhovnikom Adolfom Hytrekom (1853–1899), učenim spiritualom studeniškega samostana. Med njunim pogovorom se je izkazalo, da se duhovnik intenzivno ukvarja z raziskovanjem srednjeveške pesnitve Parzival in njenimi povezavami s historično dobro znanimi kraji na področju južne Štajerske.
  • Grad Borl: Parzivalovemu očetu Gahmuretu, svoj čas neprekosljivemu vitezu, je sidro predstavljalo simbol stanovitnosti. Glede na opis grba lahko povlečemo močne vzporednice z grbom gradu Borl (Ankenstein). Narobe obrnjeno srebrno sidro (Anker) v rdečem polju so v svojem grbu v 12. stoletju imeli borlski gospodje Draneški, po priposestvovanju Borla leta 1294 pa so ga za svojega vzeli gospodje Ptujski.

Spletno mesto www.ptuj.info uporablja piškotke, ki so nujno potrebni za njegovo delovanje, za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in za spremljanje anonimnih podatkov o obiskanosti. S klikom na gumb »Dovolim piškotke« se strinjate z uporabo navedenih piškotkov. Če se z uporabno piškotkov ne strinjate, lahko nastavitve prilagodite s klikom na gumb »Nastavitve piškotkov«, pri čemer bodo še vedno uporabljeni piškotki, ki so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta. Več informacij o piškotkih