Ptuj.info

ZNAMENITOSTI NA POTI

• Ptujski grad: S Ptujskega gradu se pogled razteza po celotni mogočni deželi Parzivalovih prednikov. Avtor pesnitve Wolfram von Eschenbach naj bi po deželi potoval v času, ko so s Ptujskim gradom upravljali vplivni gospodje Ptujski.
• Po poteh Parzivala in njegovih prednikov: razstava na prostem (Mestna tržnica)
• Izliv Grajene v zlatonosno Dravo: Kot je opisano v pesnitvi, se je v Wolfram von Eschenbachovem času Grajena izlivala v zlatonosno Dravo v med Minoritskim samostanom in Dravskim stolpom, v katerem se danes nahaja Miheličeva galerija.
• Hajdina (Gandine): Parzivalov stari oče Gandîn je poimenovan po kraju Gandîne, današnji Hajdini, ki je s širšim območjem zrastla na ostalinah veličastne rimske Petovione. To potrjuje tesne vezi Parzivalovih prednikov z našim prostorom.
• Ptujska Gora: Romarska destinacija z Baziliko Marije Zavetnice
• Rogatec: V času Wolframovega potovanja po Štajerski je v Rogatcu že stal grad Gornji Rogatec, katerega razvaline so vidne še danes. V pisnih virih je prvič omenjen leta 1192, verjetno pa je bil zgrajen že v 11. stoletju.
• Jama Belojača: Glede na opis vdolbine v skalnati steni, kamor je le redko posijalo sonce in skozi katero je žuborel potok, nekateri interpreti Trevrizentovo samotišče povezujejo z jamo Belojačo. Ta se nahaja pod Bočem, na območju današnje Občine Makole.
  “… sled ga je vodila dalje in ga naposled pripeljala na kraj, ki mu pravijo Divji vrelec [vrelec odrešenja, Fontâne la salvâtsche]. Tam je naletel na samotarja [Trevrizenta] in ta ga je pozdravil.”
• Boč:  O točni lokaciji gralovega gradu (Munsalvaesche) obstaja mnogo interpretacij. Glavna teza duhovnika studeniškega samostana Adolfa Hytreka iz konca 19. stoletja je, da se legendarni gralov grad Munsalvaesche nahaja na vrhu Boča.
• Studenice: Avstrijski pisatelj Hans von Thal je leta 1914 v časniku Reichspost objavil feljton z naslovom Montsalwatch, v katerem opisuje srečanje z duhovnikom Adolfom Hytrekom (1853–1899), učenim spiritualom studeniškega samostana. Med njunim pogovorom se je izkazalo, da se duhovnik intenzivno ukvarja z raziskovanjem srednjeveške pesnitve Parzival in njenimi povezavami s historično dobro znanimi kraji na področju južne Štajerske.
• Grad Borl: Parzivalovemu očetu Gahmuretu, svoj čas neprekosljivemu vitezu, je sidro predstavljalo simbol stanovitnosti. Glede na opis grba lahko povlečemo močne vzporednice z grbom gradu Borl (Ankenstein). Narobe obrnjeno srebrno sidro (Anker) v rdečem polju so v svojem grbu v 12. stoletju imeli borlski gospodje Draneški, po priposestvovanju Borla leta 1294 pa so ga za svojega vzeli gospodje Ptujski.