KRAJINSKI PARK ŠTURMOVEC

Ime Šturmovec izhaja iz nemškega ledinskega imena območja Sturmau, kar pomeni viharna loka. Ravno pogoste poplave reke in njena erozijska moč so razlog, da ljudje poplavnega gozda tukaj nikoli niso spremenili v intenzivno kmetijsko krajino, pač pa se je skozi stoletja oblikovala posebna raba košenih gozdov, kjer se na istih površinah kosi ali pase ter hkrati gozdari.

Ostanek nekdaj obsežnega območja košenih poplavnih gozdov, prepletenega z značilnimi rečnimi in obrečnimi življenjskimi prostori, je bil zaradi izjemne krajinske pestrosti in lepote zavarovan že leta 1979. Sodi med dragocena območja za ptice in je pomemben del omrežja Natura 2000 na reki Dravi.

Domačini so svoje dejavnosti prilagodili značilnostim območja in soustvarili edinstveno krajino. Rečna loka je z »gozdnimi travniki«, »krči«, poplavnim gozdom, stranskim rokavom Drave ter prodišči in reko zatočišče živali in rastlin, od katerih so mnoge na rdečem seznamu redkih in ogroženih vrst.

Nekoč je bil Šturmovec eden največjih rečnih otokov v Sloveniji. Današnjo podobo parka je močno zaznamovala preusmeritev dravske vode na bližnjo hidroelektrarno leta 1979. Spremenjene vodne razmere so med drugim povzročile odmiranje mnogih starih topolov in presušitev večjega dela struge nekdaj mogočne Drave, vključno s Šturmovskim rokavom, zaradi česar Šturmovec danes ne leži več na otoku.

Kljub velikim spremembam v zadnjih desetletjih je Šturmovec še vedno v precejšni meri ohranil svoje značilnosti in posebnosti. Mnogi domačini še danes pridno negujejo dediščino svojih prednikov. Z ohranjanjem značilne kulturne krajine ohranjajo tudi življenjske prostore številnih redkih in ogroženih rastlin ter živali.

Razlog za izjemno pestrost življenja na tem majhnem koščku narave je nenavaden preplet življenjskih prostorov v vodnati strugi Drave; ostankov njenih mrtvic, stranskih rokavov in poplavnih gozdov ter na drugi strani suhih travnikov, ki rastejo pod mogočnimi topoli.

Danes se krajina na območju krajinskega parka močno spreminja. Nekoč košeni travnik v poplavni loki se zarašča ali pa se spreminja v intenzivne njive le ene vrste – monokulture. S spremembo krajine se izgubljajo življenjski prostori številnih ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.

^{Šturmovci 2024}

Tematska pot Šturmovec

Tematska pot Šturmovec vas vabi na sprehod z odkrivanjem edinstvenih lastnosti tega evropsko pomembnega ostanka poplavnih območij. Pokukajte v presenetljiv svet orhidej, dreves in ptic. Skrbno košeni deli poplavnih gozdov so postali edinstven življenjski prostor.

^{Tematska pot Šturmovec; vstopna točka}

^{Tematska pot Šturmovec; tematske točke}

Življenjski ritem te krajine narekujejo poplave in suša. Pester je tudi živalski svet dvoživk, plazilcev in nevretenčarjev, med katerimi nas bodo s čudovitimi barvami očarali metulji in številni kačji pastirji. Z namenom ohranjanja ogroženih vrst, kot so: veliki pupek, hribski urh in nekatere vrste kačjih pastirjev, smo na širšem območju ob Dravi uredili tudi mlake, ki so s podtalno vodo in v obdobju višjih vodostajev spet povezane s staro strugo Drave.

Po povodnji narava oživi v razkošnem blišču zelenja, ob suši pa drevesne krošnje nudijo zavetje in lajšajo življenje. Ljudje so s košnjo v posekanem poplavnem gozdu ustvarili manjše travnike »krče«.

Travniška vegetacija šturmovskih »krčev« je na negnojenih travnikih pisana in raznolika, gnojenje pa jih vrstno osiromaši. Do sredine maja, pred košnjo, negnojeni travniki žarijo od barvitosti divjih orhidej – kukavic.  V nekaterih delih krajinskega parka Šturmovec smo s čiščenjem grmovnega sloja znova vzpostavili travnike. Ukrepi za ponovno vzpostavitev košenih gozdov vračajo upanje za ohranitev življenjskih prostorov in kulturne dediščine prostora.

^{Koordinator projekta Drava – Natura 2000: Iztok Uhan, ZRS Bistra Ptuj
Avtor fotografij: Iztok Uhan}