Doživi lokalno
Salzburški nadškof je leta 1376 Ptuju priznal mestne pravice v statutu, najstarejšem tovrstnem pravnem dokumentu na Slovenskem. Nekatera določila za trgovanje v mestu iz tistega časa se vam bodo zdela precej neverjetna.
- Nad vinom so Ptujčani že takrat vzpostavili poseben nadzor. Po Martinovem ga ni bilo dovoljeno voziti v mesto, ob zaplembi pa je doživelo različne usode. Slabega so zlili po tleh, boljšega namenili bolnikom v špitalu, najfinejše je bilo za gospoda nadškofa.
- Ko je primanjkovalo kruha, je sodnik pregledal mestne pekarne. Če je imel pek pri sebi moko, ne pa tudi kruha za prodajo, je moral plačati kazen. Celo to: mestnim pekom, ki so pekli premajhen kruh, je sodnik tega zaplenil in namenil revežem!
- Najprej so lahko kupovale meščanke za svoje potrebe, nato branjevke v zameno za plačilo davka. Kramarke oz. preprodajalke niso smele kupovati blaga, ki je že bilo v mestu, in tako je oblast skušala preprečiti posredništvo.
Ptuj ohranja kar tri tradicionalne mestne sejme iz tistega časa – Jurijevega, Ožbaltovega in Katarininega. Takrat so ulice in trgi polne najrazličnejših izdelkov, trgovcev od tu in tam, kupcev in zgolj radovednežev. Prepustite se vrvežu trgovanja na mestnih ulicah in se še sami preizkusite v barantanju.